OneDrone Novičnik #01 September 2026
Dron ne meri kupa. Najprej ga spremeni v podatke.
Tema meseca
Med letom dron območje fotografira iz različnih položajev. Posnetki se med seboj načrtno prekrivajo, zato programska oprema na njih prepozna iste točke in izračuna njihov položaj v prostoru. Princip je podoben človeškemu vidu: ker levo in desno oko isti predmet vidita pod nekoliko drugačnim kotom, lahko možgani ocenijo njegovo oddaljenost in obliko. Pri dronu namesto dveh oči sodeluje nekaj sto fotografij. Rezultat obdelave je gost oblak točk oziroma tridimenzionalni zapis površine. Iz njega lahko nastanejo tudi 3D-model, digitalni model terena in ortofoto – merilu prilagojen letalski posnetek, na katerem je mogoče meriti razdalje in površine. Ko v takšnem modelu označimo rob kupa materiala, programska oprema njegovo površino primerja z osnovno ploskvijo in izračuna prostor med njima. Ta prostor je volumen. Postopek je na prvi pogled preprost, vendar je pomembna podrobnost ravno osnovna ploskev. Če kup stoji na ravnem asfaltu, jo je razmeroma enostavno določiti. Če je material nasut na nagnjenem, neravnem ali deloma zakritem terenu, je treba podlago pravilno modelirati. Dve meritvi istega kupa lahko zato pokažeta nekoliko drugačen rezultat, če je bila osnova določena drugače. V praksi razlika pogosto ne nastane zaradi drona, ampak zaradi vprašanja, kje se kup pravzaprav začne.
Zakaj sploh meriti iz zraka?
Najbolj očitna prednost je hitrost. Dron lahko v kratkem času zajame celotno deponijo, kamnolom ali večje gradbišče. Merilec se ne premika od točke do točke, ampak dobi neprekinjen zapis skoraj celotne vidne površine. Druga prednost je varnost. Po nestabilnih kupih gramoza, peska, sekancev ali odpadnega materiala ni treba hoditi. Prav tako se zmanjša potreba po zadrževanju v bližini delovnih strojev in na območjih, kjer se teren hitro spreminja. Tretja, poslovno morda najpomembnejša prednost, pa je ponovljivost. Če območje vedno znova posnamemo po enakem načrtu, lahko primerjamo stanje med različnimi datumi. Ne dobimo samo podatka, koliko materiala je na lokaciji danes, ampak tudi koliko ga je bilo prejšnji mesec, koliko ga je bilo odpeljanega in ali se zemeljska dela izvajajo skladno z načrtom. Enkratna meritev pove stanje. Zaporedje meritev pove zgodbo.
Kako natančen je rezultat?
To je običajno prvo vprašanje in hkrati vprašanje, na katero ni pošteno odgovoriti z eno samo številko. Na natančnost vplivajo višina leta, kakovost kamere, prekrivanje fotografij, svetlobne razmere, oblika materiala in vidnost celotne površine. Pomembna je tudi metoda pozicioniranja. Droni z RTK omogočajo precej natančnejše določanje položaja fotografij, pri zahtevnejših projektih pa se lahko uporabijo tudi oslonilne točke, izmerjene na terenu. Ob ustreznem načrtovanju je mogoče ustvariti podatke s centimetrsko prostorsko natančnostjo. To pa še ne pomeni, da bo vsak izračun volumna avtomatično natančen do zadnjega kubičnega metra. Pri velikem, pravilno zajetem kupu materiala so pogoji za dober rezultat bistveno boljši kot pri majhnem kupu, skritem med drevesi, stroji in objekti. Težave povzročajo tudi vegetacija, voda, zelo enolične površine brez vidne teksture ter strmi deli, ki jih kamera iz zraka ne vidi. Če del površine ni zajet na fotografijah, ga programska oprema ne more zanesljivo rekonstruirati. Dober rezultat se zato začne že pri načrtovanju leta, ne šele pri obdelavi podatkov. Pomembno je tudi, čemu bo meritev namenjena. Za notranje spremljanje zalog ali napredka del so lahko zahteve drugačne kot pri uradnih geodetskih podlagah, obračunu večjih količin ali reševanju pogodbenega spora. Dron je merilno orodje, ni pa nadomestilo za strokovno presojo.
Več kot samo kup peska
Merjenje zalog je najbolj očiten primer, vendar isti podatki omogočajo še precej več. Na gradbišču lahko primerjamo trenutno stanje z načrtovano površino in izračunamo količine izkopa ter nasipa. V kamnolomu spremljamo zalogo posameznih vrst materiala. Na deponijah preverjamo spremembe skozi čas, pri večjih zemeljskih delih pa dokumentiramo napredovanje projekta. Prednost 3D-posnetka je, da se ni treba vnaprej odločiti za vsako meritev. Podatke zajamemo na terenu, meritve pa lahko izvajamo tudi pozneje v pisarni. Če se čez dva tedna pojavi novo vprašanje o višini brežine, površini nasutja ali razdalji med dvema točkama, ponoven obisk lokacije pogosto ni potreben. Odgovor je že shranjen v modelu. Takšen arhiv ima vrednost tudi takrat, ko pride do nesoglasja. Namesto različnih spominov in fotografij iz telefona obstaja časovno označen tridimenzionalni zapis stanja.
Od občasnega leta do rednega spremljanja
Največja sprememba ne nastane takrat, ko eno ročno meritev zamenjamo z enim letom drona. Nastane takrat, ko meritve postanejo dovolj enostavne in hitre, da jih lahko izvajamo redno. Na večjih ali stalnih lokacijah je mogoče uporabiti tudi avtomatizirane sisteme. Dron vzleti iz bazne postaje, izvede vnaprej določeno misijo, se vrne, podatki pa se prenesejo v nadaljnjo obdelavo. Ker je pot leta pri vsaki ponovitvi skoraj enaka, so tudi primerjave med posameznimi obdobji bolj dosledne.To ne pomeni, da na lokaciji ni več potreben človek. Pomeni pa, da mu ni treba vsakič znova opraviti enakega terenskega postopka. Njegova naloga se premakne od zbiranja posameznih točk k preverjanju kakovosti podatkov in razlagi rezultatov.
Kubični metri postanejo poslovni podatek
Pri merjenju volumnov z droni tehnologija sama po sebi ni najzanimivejši del zgodbe. Fotografije, oblak točk in 3D-model so samo vmesni koraki. Končni rezultat je precej bolj praktičen: koliko materiala imamo, koliko smo ga porabili in kako se stanje spreminja. Ko so meritve hitrejše, varnejše in dovolj enostavne za redno ponavljanje, volumen ni več številka, ki jo podjetje preveri enkrat ali dvakrat na leto. Postane podatek, na podlagi katerega je mogoče načrtovati dobave, preverjati izvedbo del in sprejemati odločitve. Dron pri tem ni čarobna merilna palica. Je predvsem učinkovit način, da fizični svet pretvorimo v podatke. In ko je kup materiala enkrat zapisan kot kakovosten 3D-model, vprašanje ni več, ali ga lahko izmerimo. Vprašanje je, kaj vse želimo iz njega izvedeti.
Več o merjenju volumnov z droni
Kontaktirajte me!
David Hovnik, mag. inž. geod. geoinf.
Geodezija in pregledi z droni
+ 386 41 593 740
david@onedrone.si
Kako ravnati z dronom, da boste nalogo opravili temeljito, varno
Strokovnjak svetuje
- Pregled terena in pregled potrebnih dokumentov:
Preden začnete s pripravo, vedno preverite, če imate veljavno registracijo, potrebne izpite za vašo kategorijo izvajanja dejavnosti in se seznanite z omejitvami letenja z droni na območju, kjer nameravate leteti. Vedno preverite, če imate na dronu dobro vidno registrsko številko. To je osnovna “dronarska higiena”, ki bi morala biti sama po sebi umevna. - Priprava opreme:
Drone običajno shranjujemo v torbah ali kovčkih za drone, skupaj z ostalo pomembno opremo. Pred odhodom na teren odprite torbo, preglejte če je v njej vse, kar potrebujete (predvsem bodite pozorni na drobni material, kot so: spominske kartice, ND filtri, kabli za polnjenje in prenos podatkov, itd). Dobra praksa je, da imate v torbi kontrolni seznam vsega potrebnega materiala. Preverite, če imate na spominski kartici posnetega kaj dragocenega, po potrebi skopirajte podatke in kartico formatirajte v dronu. Uporabite samo primerno hitre spominske kartice, ki omogočajo snemanje. Napolnite vse baterije (najbolje, da isti dan ali dan pred odhodom na teren). - Preverjanje programske opreme in nastavitev:
Pred odhodom na teren dron vklopite in preverite, če imate nameščeno najnovejšo verzijo programske opreme. Kadar posodabljate programsko opremo, si za to vzemite dovolj časa in se prepričajte, da ste namestili najnovejšo programsko opremo na vse komponente (dron, naprava za vodenje, vse baterije, mobilni telefon, če ga uporabljate in periferne naprave, če imajo možnost nadgradnje programske opreme).Po nadgradnji programske opreme preglejte vse ključne nastavitve sistema in preverite daljinsko identifikacijo, če je zahtevana. Če se odpravljate na zahtevnejšo nalogo ali potovanje, obvezno izvedite testni let, v katerem boste preizkusili vse ključne funkcije drona.Pozorni bodite tudi na prijavo v DJI račun v napravi, saj vas sistem občasno avtomatsko odjavi. Za ponovno prijavo potrebujete podatkovno povezavo in podatke o vašem računu. Pomagajte si s spodnjim kontrolnim seznamom:✓ Dokumenti – Veljavna registracija in izpit, kadar je zahtevan, v tiskani ali digitalni obliki.
✓ Registrska oznaka – Nameščena na dronu in dobro berljiva.
✓ Območje letenja – Preverjene omejitve letenja na območju.
✓ Dron in oprema – Vse pripravljeno in brezhibno (uporabite seznam opreme).
✓ Spominske kartice – Pripravljene in formatirane.
✓ Baterije – Napolnjene.
✓ Programska oprema – Posodobljena.
✓ Nastavitve sistema – Preverjene.
✓ Remote ID – Vnesen.
✓ DJI račun – Prijavljen.
A2 izpit za pilote dronov – pripravite se pametneje
Novo v OneDrone Academy
Učno gradivo, pripravljeno posebej za A2. Posebnost OneDrone e-learninga je, da vsebina ni sestavljena iz splošnih ali generičnih učnih materialov. E-learning črpa vsebino iz priročnika A2, ki smo ga pri OneDrone izdelali posebej za to usposabljanje. Tako smo znanje iz obsežnega strokovnega gradiva pretvorili v strukturirano in uporabniku prijazno digitalno učno izkušnjo. Učite se lahko takrat, ko vam ustreza – doma, v službi ali na poti. Posamezne vsebine lahko ponovite tolikokrat, kot želite, in se na izpit pripravljate s svojim tempom.
Kaj vas čaka?
E-learning vas postopoma vodi skozi ključna področja znanja, ki jih mora obvladati pilot drona za opravljanje A2 izpita. Poseben poudarek je namenjen razumevanju vsebine in njeni praktični uporabi – ne zgolj pomnjenju odgovorov. Sodobna oblika učenja. Strokovno pripravljena vsebina. Jasna pot do cilja. Pripravljeni na naslednji korak? A2 vam odpira možnosti za izvajanje zahtevnejših operacij z dronom, zato je kakovostna priprava pomemben del vaše pilotske poti. Z OneDrone e-learningom pridobite strukturirano podporo pri pripravi na izpit in dostop do vsebine, ki je bila pripravljena posebej z mislijo na bodoče pilote A2. Ne učite se samo za izpit. Naučite se razumeti, kaj počnete v zraku.
Kako se znajde nekdo, ki DJI kamere uporablja prvič?
Raziskovalec
Naš novi sodelavec Jaša se je prvič odpravil na teren z DJI kamerami. V videu preverite, kako se je znašel, katero opremo je uporabil in kakšna je bila njegova prva izkušnja s snemanjem v praksi. Oglejte si ponudbo DJI 360 kamer. Spodaj pa si lahko pogledaš video:
OneDrone Macedonia povezuje stroko in izobraževanje
OneDrone international
OneDrone Makedonija Pred enim letom je OneDrone naredil prve korake na makedonskem trgu. Danes s ponosom predstavljamo nov pomemben mejnik: sodelovanje z International Slavic University. Skupaj odpiramo prijave v program usposabljanja za pilote dronov za podkategorije A1, A2 in A3 odprte kategorije. Partnerstvo študentom, zaposlenim in raziskovalcem po vsej Severni Makedoniji omogoča neposreden dostop do strukturiranega in strokovnega usposabljanja za upravljanje dronov, kar prek njihove univerze. Od razumevanja, katera kategorija velja za posamezne dejavnosti, do celovite teoretične in praktične priprave na izpit ter svetovanja pri registraciji, pridobivanju dovoljenj in zavarovanju, na makedonski trg prinašamo enake standarde usposabljanja, kot smo jih vzpostavili v naših pisarnah v Sloveniji, in po regiji. Če ste študent, raziskovalec ali strokovnjak v Severni Makedoniji in želite leteti zakonito in varno, so prijave že odprte.
Novo poglavje za OneDrone Austria
OneDrone international
OneDrone Austria začenja novo poglavje skupaj z vodijo poslovnih operacij Nikom Wakounigom. Ekipa s sedežem v Celovcu bo razvijala celovite rešitve, strokovno podporo in izobraževanja za uporabnike dronov na avstrijskem trgu.
Za več informacij so dosegljivi na info@onedrone.co.at ali na telefonski številki +43 664 9134150.
